Achtung!!!

Ekaterina Mediči, «Černaja koroleva» (1519—1589), — odna iz glavnych figur na šachmatnoj doske političeskoj istorii Francii vtoroj poloviny XVI veka. Ee zloveščij obraz znakom nam glavnym obrazom blagodarja istoričeskim romanam i kinofilmam, v kotorych ona obyčno vystupaet kak besprincipnaja intriganka, otravitelnica, sposobnaja radi vlasti na ljuboe prestuplenie. Molva pereinačila daže ee prozvišče — ved «Černoj korolevoj» ee imenovali liš iz-za černogo cveta odežd — traura, kotoryj ona nosi­la po svoemu bezvremenno pogibšemu mužu, korolju Genrichu II. No spravedliv li prigovor, vynesennyj ej legendoj i tiražirovannyj pisateljami-romanistami? Italjanka, voleju sudby stavšaja korolevoj Francii, ona v tečenie trech desjatiletij upravljala eju vmesto svoich maloletnich ili nedeesposobnych synovej — snačala Franciska II. zatem Karla IX i nakonec Genricha III — i, nado skazat, delala ėto vesma umelo, sochranjaja edinstvo strany v uslovijach žesto­čajšego političeskogo krizisa i načavšichsja religioznych vojn. Nesmyvaemym pjatnom na ee reputaciju legli sobytija Varfolomeevskoj noči — no možno li na nee odnu vozlagat otvetstvennost za reznju gugenotov, učinennuju v Pariže v noč na 24 avgusta 1572 goda? I čto ešče možno postavit v uprek ej? Svoj vzgljad na biografiju ėtoj nezaurjadnoj ženščiny predlagaet avtor knigi istorik Vasilij Balakin.