Achtung!!!

Požaluj, ni odin period istorii russkoj literatury ne charakterizovalsja takim količestvom i raznoobraziem literaturnych napravlenij, škol i gruppirovok, kak pervaja četvert XX veka. Odni iz nich prosuščestvovali dovolno dolgo, drugie isčezali, edva zarodivšis. Vmeste s vozniknoveniem každogo novogo napravlenija na stranicach žurnalov i obložkach sbornikov pojavljalis imena novych poėtov. Odno iz takich imen – Vadim Gabriėlevič Šeršenevič, v tvorčestve kotorogo otrazilas vsja istorija russkoj poėzii načala ChCh stoletija. Šeršeneviča v načale 1920-ch godov, možno skazat, znala «vsja Moskva». On byl nepremennym učastnikom različnych literaturnych sobranij, iniciatorom i organizatorom sbornikov i almanachov. Ego imja ne schodilo s afiš šumnych disputov i večerov poėzii. Odna za drugoj pojavljalis knigi ego stichov. Rannie stichi Šeršeneviča byli blizki k poėzii simvolistov. No vskore v ego rabotach zazvučali urbanističeskie motivy, i on stal aktivnym propagandistom poėtiki futurizma. Odnako ni simvolizm, ni futurizm Šeršeneviča po-nastojaščemu ne uvlekali, v poėzii on iskal sobstvennych putej. Narjadu s vospominanijami i stichotvorenijami raznych let v nastojaščee izdanie vključeny takže poėmy Vadima Šeršeneviča («Krematorij: Poėma imažinista», «Pesnja pesnej», «Angel katastrof» i dr.), sjužetnaja i ėksperimentalnaja proza («Dnevnik Georgija», «Kolokol mertveca», «Knjažna Karakaticeva» i dr.) i publicistika («O veselom v iskusstve», «Otkrytoe pismo poėtu Rjuriku Ivnevu», «Segodnja i zavtra russkogo futurizma» i dr.)...